Bi morala Hrvaška spodbujati tuje kupce nepremičnin?

Hrvaška je že vrsto let privlačna destinacija za tuje kupce nepremičnin, zlasti v obalnih regijah, kot so Opatijska riviera, Istra, Kvarner in Dalmacija. Ti kupci ne prihajajo zaradi poceni kvadratnih metrov – prihajajo zaradi življenjskega sloga, varnosti, naravnih lepot, bližine Srednje Evrope in kulturnih povezav. Z njimi prihaja kapital, pa tudi dolgoročna potrošnja, vlaganja v prenove, ustvarjanje delovnih mest in krepitev podobe Hrvaške kot zaželene države za življenje.

Kljub temu Hrvaška še vedno ne ponuja nobenega strukturiranega modela spodbud za privabljanje takšnih kupcev. Ni davčnih olajšav, administrativnih ugodnosti ali prilagojenih programov za premožnejše tuje kupce. Tudi dovoljenja za prebivanje niso prilagojena realnosti trga, niti v primerih, ko nekdo v nepremičnino vloži milijone evrov. Za razliko od Hrvaške so nekatere države vsaj poskusile oblikovati modele prilagajanja. Čeprav sta na primer Portugalska in Španija pozneje ukinili svoje »zlate vizume« in druge ugodnosti, povezane z nepremičninami, že dejstvo, da sta jih sploh uvedli, veliko pove o tem, kako pomembno politično vprašanje je bil in ostaja trg drugih domov.

Hrvaška na to pot sploh še ni stopila, kar predstavlja zamujeno priložnost. Prav zdaj pa je trenutek za strateško pozicioniranje boljši kot kadar koli prej.

Stanovanja ob morju v zgodovinski stavbi – Opatijska riviera

Preveč gradnje, povprečna kakovost in pomanjkanje vizije – čas je za spremembe

Naš trenutni model razvoja nepremičnin je usmerjen v količino namesto v vrednost. Stavbe rastejo brez jasne urbanistične logike, kakovost je pogosto povprečna, projekti pa ciljajo predvsem na srednji ali nižji srednji segment evropskih kupcev. Hkrati ne zagotavljamo infrastrukture niti dolgoročne trajnosti za takšno rast. Na številnih lokacijah je rezultat vizualni in funkcionalni kaos, preobremenjeni sistemi ter upad kakovosti življenja – tako za lokalne prebivalce kot za prihodnje lastnike.

Graditi bi morali manj, vendar pametneje. Preprosto povedano: manj kvadratnih metrov, več pomena in več dodane vrednosti. Namesto da se zanašamo na množičnost in količino, bi morali razvoj usmeriti v projekte, ki prinašajo višje prihodke na kvadratni meter, manjši vpliv na okolje in močnejšo integracijo v lokalne skupnosti. Prav tu so lahko spodbude za tuje kupce z višjo kupno močjo pomemben instrument za takšen premik.

Sodobne nove vile z zasebnimi bazeni v bližini Umaga

Kupci HNWI kot gonilo novega gospodarstva in urbanih priložnosti za Hrvaško

Posamezniki z visoko neto vrednostjo premoženja (HNWI) niso le potrošniki luksuza. Pogosto postanejo neuradni ambasadorji države ter katalizatorji kulturnih, gospodarskih in družbenih sprememb. Vsak tak kupec, zlasti tisti, ki tukaj preživi več mesecev na leto, ustvarja številne priložnosti – od zaposlovanja lokalnega prebivalstva do spodbujanja obrti, oblikovanja in storitvenih dejavnosti. Poleg tega nastajajo pogoji za odpiranje novih šol, klinik, storitev in restavracij, saj družba postaja finančno močnejša.

Danes Hrvaška uvaža poceni delovno silo za zadovoljevanje sezonskega povpraševanja, hkrati pa zanemarja potencial privabljanja novih, finančno zelo sposobnih prebivalcev. To je strateška napaka. Še posebej zato, ker interes že obstaja – številni Američani, Britanci in Skandinavci zaradi politične, gospodarske in družbene negotovosti v svojih državah iščejo alternativne kraje za življenje. Hrvaška jih zanima, vendar jih zavračamo. Kupec, ki v nepremičnino vloži milijone evrov, pogosto ne more ostati dlje kot 90 dni. Z administrativnega vidika je, kot da nikoli ni prišel. To je absurdno – tako z gospodarskega kot družbenega vidika.

Čas za nov model: nadzorovane spodbude in strateška selekcija

Spodbude ne smejo biti množične ali nekritične. Nasprotno, temeljijo lahko na jasnih in zahtevnih merilih: minimalni vrednosti naložbe, energetskih standardih gradnje, vključevanju v lokalno skupnost, dolžini bivanja, vzdrževanju nepremičnine in celo kulturnem prispevku. Tako zasnovan model ne bi ogrožal javnega interesa – temveč bi ga krepil. Cilj ne bi smel biti privabiti vsakogar, temveč tiste, ki želijo in zmorejo ustvarjati dodano vrednost.

Takšne spodbude bi lahko vključevale delno oprostitev davka na promet z nepremičninami pri prvem nakupu, poenostavljene postopke za pridobitev dovoljenja za prebivanje, prednostni status v digitaliziranih zemljiških knjigah in celo infrastrukturne spodbude za prenove ali rekonstrukcije. Vse pod jasnim pogojem, da se kupec dolgoročno zaveže Hrvaški – bodisi s prebivanjem bodisi z ustvarjanjem vrednosti.

Če želimo vrnitev hrvaških izseljencev, moramo najprej dvigniti standarde in povpraševanje

Vrnitev hrvaških izseljencev se ne bo zgodila zgolj zaradi čustvene navezanosti. Ljudje se vračajo tja, kjer vidijo priložnosti, dobre pogoje in visoko kakovost življenja. Da bi to dosegli, moramo ustvariti družbo, ki lahko ustrezno ovrednoti njihovo znanje, delo in ambicije. To pomeni gradnjo solventnega trga, širitev baze potrošnikov in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Vse pa se začne s privabljanjem novih prebivalcev, ki imajo sposobnost vlaganja in potrošnje.

V tem smislu kupci HNWI niso konkurenca lokalnemu prebivalstvu, temveč platforma, na kateri lahko lokalno prebivalstvo gradi novo gospodarstvo. Če ne bomo ukrepali, bo Hrvaška ostala v območju srednje kakovosti in nizke dodane vrednosti, obsojena na sezonski model, ki izčrpava ljudi, naravo in sistem.

Hrvaška ima vse, kar potrebuje – razen politične volje in vizije

Imamo morje, varnost, naravo, kulturno dediščino, izjemno geografsko lego in evropsko pravno varnost. Kar nam manjka, je jasno oblikovan in strukturiran model, s katerim bi Hrvaška prepoznala vrednost novih prebivalcev, ki prihajajo.

Namesto improvizacije je čas za sistematičen pristop. Namesto kaotičnega razvoja je čas za selektivne politike. In namesto pasivnega opazovanja odhodov je čas, da aktivno privabljamo tiste, ki želijo ostati.

Če bomo ukrepali zdaj, lahko Hrvaška postane ena najbolj zaželenih držav za novo življenje v Evropi. Če bomo odlašali, bo ta prostor zasedel nekdo drug.

Za nadaljnje branje

Za vse, ki že razmišljate o tem, kje se skrivajo najboljše priložnosti, priporočamo naš blog Najboljše regije na Hrvaškem za nakup vile s pogledom na morje ter vodnik Nepremičnine na Hrvaškem – vodnik za kupce.

Oba ponujata pregled najprivlačnejših destinacij in praktične nasvete za vse, ki razmišljajo o tem, da bi Hrvaška postala njihov drugi dom ob morju.

Avtor bloga: Ivan Kovačić